Misel meseca

"
Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in
Bog živi v njem.
"

1 Jn 4,16


Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana

GRADIŠČE (vir: Kočar, S. 1999. Cerkve v občini Škofljica, Turistično društvo Škofljica)

Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana

Zgodovina: Kraj ima že zelo dolgo zgodovino. Na hribu Brzku nad vasjo je bilo od 14. do 8. stol. pr.n.š. obsežno halštatsko gradišče (utrjena višinska naselbina nad dolino Želimeljščice iz starejše železne dobe). Na romanski izvor te cerkve je opozoril arhivski podatek iz 17. stoletja, iz katerega izvemo, da je imela cerkev ob vizitaciji leta 1654 še polkrožno apsido in nad ladijsko zahodno fasado še odprte mediteranske line za dva zvonova. Če bi v vatlih navedene mere preračunali v metre in bi jih primerjali z merami obstoječe cerkve, bi ugotovili, da je stara ladja še ohranjena, polkrožno apsido pa so pozneje zamenjali s prostornejšim, prečno pravokotnim prezbiterijem, zatem pa so prizidali še zvonik pred zahodno fasado. Da je pravokotna ladja, ki je zidana iz lomljenega apnenca in so le njeni ogli zloženi iz lehnjaka, res še ostanek romanske cerkve, potrjuje tudi leta 1955 odkrito romansko okence v njeni južni steni, prav tisto, ki ga v 17. stoletju niso povečali in ga skupaj z drugimi omenja vizitator kot zelo majhno. Okence je značilne romanske oblike s polkrožnim vrhom in zunanjimi merami 80 x 60 cm, ki se v svetlobni odprtini zmanjšajo na vsega 56 x 20 cm.

Lega: Staro vaško jedro leži v podnožju hriba Brzka, naselje pa se je v zadnjem času precej razširilo. Cerkev, ki stoji sredi naselja, je z vzhoda prislonjena ob hrib. Njena os je kakšnih 15o odmaknjena od pravilne orientacije proti severovzhodu.

Opis: V tlorisu si od zahoda proti vzhodu slede zvonik, ladja in pravokotni prezbiterij.

Zunanjščina: Zvonik je odprt z zahodne strani. Ima nerazčlenjena stene, enoločne line brez okvira, ki so zaprte z lesenimi polkni, sledijo podstrešni zidec, nad vsako steno trikotno čelo; streha je najprej položna, nato preide v strmo piramido z jabolkom in križem na vrhu. Krita je s pločevino in prebarvana. Ladja ima na severni strani majhno pravokotno okno, na južni pa pravokotno okno in romansko okence. Prezbiterij je prečno kvadraten in ima na južni strani pravokotno okno. Streha nad ladjo in prezbiterijem je enotna in je krita z opeko (bobrovcem). Na južni strani je bilo še do nedavna videti fresko sv. Krištofa, ki pa je bila v zelo slabem stanju, tako da so jo leta 1998, ko so obnavljali zunanjščino cerkve, prebelili.

Notranjščina: Cerkev je s prezbiterijem vred dolga 11,45 m, široka pa je 4,38 m.

Oprava: Oltar je le eden in je posvečen mučencema sv. Primožu in Felicijanu. Pravokotna oltarna menza je poslikana: na sredini je uokvirjen križ, na straneh pa cvetlični motiv. Oltarna arhitektura je s stebroma razdeljena na tri dele: v glavni vdolbini sta kipa vojščakov sv. Primoža in Felicijana z mečem in palmo v roki (višina 80 cm), pod njima je napis: "Mučenca Primož in Felicijan, prosita za nas!". Nad njima je v atiki Marija nad oblaki, spremljata jo dva angelca. Na levi strani je kip sv. Janeza Nepomuka, na desni pa sv. Lucije. Oba kipa sta lesena, visoka 150 cm. Tabernakelj ima na vrhu stebriščno arhitekturo, na obeh straneh stojita dva majhna angelca (20 cm) s svečnikoma v rokah. Ob njem stojita dva angela - adoranta, visoka 60 cm. Oltar izvira iz stare želimeljske cerkve, ki so jo podrli leta 1893, in je lepo obnovljen.

V zvoniku visita dva zvonova. Starejši ima na krilu napis: "Baltasar Schneider me fudit, anno 1767". Pod klobukom ima napis: "Santa Maria ora pro nobis". Ima tri reliefne slike; to so: Mati božja, križ in svetnik s palmo. Mlajši zvon ima na krilu napis: "Zvon je bil nabavljen, ko je bil župnik Erjavc Ivan in ključarja Bukovec Ivan in Grm Ivan". Ulit je bil po prvi svetovni vojni v Št. Vidu nad Ljubljano.

sreda, 18 oktober 2017

Župnija